Sodražica

Sodraška dolina je sestavni del Ribniškega polja. Zavzema severozahodni del Ribniške doline. Prične se v povirju Bistrice pod Boncarjem, nadaljuje proti jugovzhodu in se razširi v koritasto kraško dolino z ravnim dnom in rahlo dvignjenimi robovi med dvema prelomnicama ob Veliki in Mali gori. Nad temi pobočji na nadmorski višini okoli 900 m je visoka planota z večjimi uravnanimi deli, kjer so se razvili številni kraški pojavi, kot so vrtače, vdorne jame in brezna. Travna gora, najvišji predel doline, s svojimi strmimi pobočji ne predstavlja le čudovito naravno lepoto, temveč ima tudi pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Travna gora se proti zahodu polagoma spusti v nižjo, prav tako obsežno kraško planoto, imenovano Gora. Območje Gore, ki obsega pet vasi, ločenih od ostalih naselij, ima obsežne travnate planjave, ki se nadaljujejo proti občini Loški Potok. Z južne strani se pobočja strmo spuščajo proti Bistrici. Ponekod imajo značaj stene, so zelo strma s številnimi grapami, na dnu katerih so izviri studencev. Severno stran doline pa obdaja precej manj strma pokrajina Slemena, ki predstavlja prijazen, valovit svet s številnimi grapami in soteskami. V soteskah Travne Gore in ostalih soteskah v občini Sodražica raste Kranjski jeglič ali Primula carniolica, ena najznamenitejših rastlin na Slovenskem. Je endemit, ki se je ohranil iz ledene dobe.

Občina Sodražica leži izven glavnega slovenskega cestnega in železniškega koridorja, zato ima kljub relativni bližini dokaj odročno lego. Od prestolnice Slovenije Ljubljane je oddaljena 45km, od drugih večjih regijskih središč, kot sta Kočevje in Cerknica pa manj kot 30 km.

Občina Sodražica ima 23 naselij, od katerih jih je 15 demografsko ogroženih. Število prebivalstva se namreč že od obdobja pred 1. svetovno vojno počasi zmanjšuje, čemur botrujeta manjše število rojstev in odseljevanje prebivalstva. Toda delež aktivnega prebivalstva raste. V občini je aktivnih 908 prebivalcev, od tega 614 zaposlenih, 65 samozaposlenih, 39 kmetovalcev in 190 brezposelnih. Večina se preživlja z delom v industrijskih podjetjih in z obrtjo. Kmetijstvo zaradi neugodnega podnebja in razdrobljenosti parcel ne predstavlja zadostnega zaslužka, zato se večina kmetov ukvarja z dopolnilno dejavnostjo – izdelovanjem suhe robe. Ta predstavlja številčno najmočnejšo domačo lesno obrt v občini z bogato tradicijo. Posamezne vasi so specializirane za izdelovanje določenih izdelkov, znanje in izkušnje v obrtnih hišah pa se prinaša iz roda v rod.

Občina se lahko poleg svojih naravnih znamenitosti pohvali še s številnimi kulturnimi spomeniki. Tu se nahaja veliko cerkva z romarskimi destinacijami, ostanki rimskega zidu, ki je branil imperij pred nasilno naseljujočimi ljudstvi in muzej, ki prikazuje življenje suhorobarske družine v prejšnjem stoletju, Maticova etno hiša. Za aktivne obiskovalce je pozimi poskrbljeno s smučiščem, v ostalih sezonah pa s številnimi pohodnimi in kolesarskimi potmi po lokalnih hribovitih področjih in planotah. Te vas bodo popeljale tudi po domovini rjavega medveda, ki se bori za preživetje in sožitje z ljudmi. Posebnost občine so še tradicionalni Psoglavski dnevi. Gre za tridnevni dogodek, ki vključuje glasbo, zabavo, šport, igro in predstavitev suhorobnih obrti.